Živimo in delujemo na prelomu dveh svetov. Starejšemu, ki je bil škodljiv, a nam kljub temu podaril številne darove, pomagamo umirati. Sočasno sodelujemo pri rojstvu nečesa novega, še nedoločenega in morda pametnejšega.

 

V ta proces gremo odprtih oči, rok in srca, oprtih sanj in mesa, in se skupaj ponovno učimo hoditi po megleni cesti.

 

Spoštljivo bomo pristopili k različnim eksperimentom, znanjem, gibanjem in bojem, da bi se naučili o radosti, izzivih, paradoksih in nevarnostih, s katerimi se soočamo pri negi sistema, ki je v zatonu in tako omogočili drugim realnostim, da vzklijejo.

 

V iskanju tega, kar želimo početi in tega, kar želimo početi drugače, smo delali z različnimi skupnostmi in obiskali številne kraje po svetu.

 

Tu je nekaj vprašanj, ki so nas pri tem iskanju vodila:

 

 

• Kako lahko sodelujemo z in se učimo od različnih sistemov vedenja in bivanja, bojev in poskusov ustvarjanja alternativ in se obenem  zavedati njihovih darov, omejitev, slepih peg in protislovij?

 

• Kako lahko koristimo darove alternativ (in njihovih protislovij), brez da vanje zremo skozi okno lastnih upanj, travm, projekcij in strahov?

 

• Kako lahko ustvarimo povezave med ljudmi, ki ne bodo temeljile na prepričanjih, znanju, identiteti ali razumevanju? Kaj lahko poveže ljudi, kadar ti nimajo skupne zgodbe?

 

• Kako lahko zbudimo občutek povezanosti, skrbi, zavezanosti in odgovornosti do vsega, ki bo zmožen preglasiti lastni interes in kategorije razmišljanja?

 

• Kako lahko izkoristimo možnosti, ki so sicer izvedljive,  a nerazumljive in nepredstavljive znotraj dominantne paradigme? Kako lahko ljudi privabimo, da razmislijo o nečem kar družba dojema kot nemogoče?

​

• Kako se lahko naučimo, da skupaj ozdravimo naše kolektivne travme?